1 Amama aza räṛune orivoya oso siya kabe layi meṛi si kode 'bu kabe u'di jalia si 'do ronye.
2 Latri anya teinye takaci ako 'do ye ŋgaaza ko. Ànya orivoya oso arii se kabe lämu o'deako vuru 'do ronye.
3 Mi'bina farasi co'da si, nyembena voroci embe biṛi doŋgyi roya, ago mi'bina amama o'bi o'dena gwo taerine.
4 Miza tadri 'dise amamaro ro ko ukyi nya'do kpa 'da amamaro oso nda ronye.
5 Taeji se amaama si 'do mizatadrina kpa amaama si, tana amamai kuniyi robe anjioko ànya orivoya tauniako.
6 Ndase kabe 'dise amamaro ozona ayani lazo aza be 'do, nda ka pa modo ndaro ro täṛina ätu ago 'do ka vo rriti ro uṛina.
7 Mano se amamaro oko ekye ya ata taoni si 'do laba oso mano se pana ka'bo ro kabe ugu pa ndaro otona 'do ronye.
8 'Diaza se tauniako räṛune laba oso abe kuni embe iba kuni ovoro ya ronye.
9 Mano se amamaro oko ekye ya ata tavouni si 'do laba oso kukyi drì mano se kumvu wa te ndra 'do roya ronye.
10 Mano se kabe 'dise amamaro kabe lävu liti drisi 'do uruna losi ndaro oyene 'do laba oso nda ka 'dise cini iga 'do oyena koziro.
11 Mano se amamaro kogo kabe ta ṛiri aza delena tauniako si 'do laba oso kokye se kogo kabe u'dwe iro ombena 'do ronye.
12 'Dise orivoya amama ro 'do orivoya kadopara ndrani 'diaza se kabe tausu ekye yi orivoya tavouni'ba yi 'do drisi.
13 Mano se tovo ro ka ata ekye ibi orivoya liti dri ibi ka ugu aba liti drisi.
14 Tovo'ba toza yi alo ŋgole u'duvo drisi, oso likyi kabe ogo likyia'bo ya 'do ronye.
15 Lidri se pari tovo ro koso drì ca ŋgaonya ya, uninayi ko cu ŋgaonya aza osone kala ànyaro ya.
16 Tovo'ba koma iro be ekye yi tavouni'ba yi ndrani lidri njidrieri se kabe tadrioza tauni si iyi drisi.
17 Nda se kabe andivo iro locina ta kalaope ro se tana 'be modo ndaro ko 'do ya 'do nda orivoya oso 'dise aza kabe kokye se kabe ugu lävu liti drisi 'do uruna bi yasi 'do ronye.
18 Mano se ŋgäbä ro kabe oji ŋga kozipara kyila oyero si 'do, 19 laba oso mano se kabe 'diaza odo, oko nda ekye ya toto ojioji 'do ronye.
20 Tiza ka'dote i'do asi ka uzwe uzwe, kyere ka'dote i'do, kalaope kpa i'do.
21 Iṛi ka asikyele etani, ago tiza ka asi o'bani lekone, kpa oso rriti egye'bai kabe 'du kalaope ezi 'do ronye.
22 Ta 'bereku orivoya oso ŋgaonya ndeṛiekye ronye; ndeṛi tawi lotene ya ya.
23 Ata 'boloto se kabe ofoni lidri koziro kalasi 'do orivoya oso äṛize lakaza ludri ro lomvo 'do ronye.
24 Miomba'ba ka yaoso ndaro da'dona ata kala 'boloto si 'do si, oko ya ndaro twi kowe be.
25 Nda kata ta ndeṛiekye ca, mima ta ko nda ya, tana taundiro orivoya twi nda ya.
26 Nda kojo ca drî taoye kozi ndaro ro ukune, caoko 'dicini ondrena ŋgase cini nda kabe oyena koziro 'do ndi.
27 Lidri se kabe abari o'be azii ri iyi andivo ànyaro ogo o'denayi ṛo loto ni kigye. Ago 'dise kabe ni eto kuni reṛi 'do kuni udina nda ndi.
28 Ya miro kosote 'diaza lomvo mile kowe ogane nda lomvo koye nda robe koziro. Ago ata anya taŋgyeako si 'do ka iro rriti ezi ayani.
Don't Be a Fool
1 Expecting snow in summer
and rain in the dry season
makes more sense
than honoring a fool.
2 A curse you don't deserve
will take wings and fly away
like a sparrow or a swallow.
3 Horses and donkeys
must be beaten and bridled—
and so must fools.
4 Don't make a fool of yourself
by answering a fool.
5 But if you answer any fools,
show how foolish they are,
so they won't feel smart.

6 Sending a message by a fool
is like chopping off your foot
just to spite yourself.
7 A fool with words of wisdom
is like an athlete
with legs that can't move.
8 Are you going to honor a fool?
Why not shoot a slingshot
with the rock tied tight?
9 A thornbush waved around
in the hand of a drunkard
is no worse than a proverb
in the mouth of a fool.

10 It's no smarter to shoot arrows
at every passerby
than it is to hire a bunch
of worthless nobodies.
11 Dogs return to eat their vomit,
just as fools repeat
their foolishness.
12 There is more hope for a fool
than for someone who says,
“I'm really smart!”

13 Don't be lazy and keep saying,
“There's a lion outside!”
14 A door turns on its hinges,
but a lazy person
just turns over in bed.
15 Some of us are so lazy
that we won't lift a hand
to feed ourselves.
16 A lazy person says,
“I am smarter
than everyone else.”

17 It's better to take hold
of a mad dog by the ears
than to take part
in someone else's argument.
18 It's no crazier to shoot
sharp and flaming arrows
19 than to cheat someone and say,
“I was only fooling!”

20 Where there is no fuel
a fire goes out;
where there is no gossip
arguments come to an end.
21 Troublemakers start trouble,
just as sparks and fuel
start a fire.
22 There is nothing so delicious
as the taste of gossip!
It melts in your mouth.

23 Hiding hateful thoughts
behind smooth talk
is like coating a clay pot
with a cheap glaze.
24 The pleasant talk
of an enemy
hides more evil plans
25 than can be counted—
so don't believe a word!
26 Everyone will see through
those evil plans.
27 If you dig a pit,
you will fall in;
if you start a stone rolling,
it will roll back on you.
28 Watch out for anyone
who tells lies and flatters—
they are out to get you.