Ŋen ŋəd̶eɽəd̶ia
1 Fiñi Bulus, ñiŋgi egəɽo ebai gə-Yesu Almasiya, ñiŋgi igwundəd̶ənu ṯa eɽeṯe d̶əd̶weinia, ñiŋgi lgwuṯənu na igëɽənu aləsoŋ ṯa yërrəŋaid̶e ŋen ŋəŋəra ŋə-Rəmwa, 2 iŋi rënəŋu rëɽu pənde ṯa rid̶i arənaid̶e ŋen iŋi ŋəŋəra alanəbiyaya ilëɽəŋu egad̶am gəlëɽəŋu igi gətəɽe ged̶əñinu. 3 Ŋen iŋi ŋəŋəra ŋafo eŋen ŋ-Id̶ia gəlëɽəŋu, igi gələŋənu eled̶a lə-Ḏawuḏ eŋen ŋaŋəno, 4 na ŋen ŋërrəŋemu eled̶a d̶ətwod̶ad̶a d̶əlëɽəŋu eŋəɽaiñ ṯa gënəŋu gaɽo Id̶ia gə-Rəmwa ŋabəɽaŋa ig-Usila igi Gətəɽe Fəŋu Yesu Almasiya Eləŋ igëndr. 5 Ləgamr d̶ənaica məɽəməɽeñ d̶ə-Rəmwa gënəŋuga, na gënəŋu gad̶waṯənde ṯa ñaməd̶aṯe led̶a lalo pred̶ ṯa lënəŋulu alëndi ŋen ŋəlëɽəŋu na alne. 6 Na ñaŋ com ñagəled̶a ildi lə-Rumiya, ñaganəñaŋ ñəŋgi ñagwundəd̶ənu ṯa ñaɽeṯe ñagə-Yesu Almasiya. 7 Egeɽəd̶o led̶a pred̶ ildi Rəmwa rəbwaliya alo yi-Rumiya, ildi lundəd̶ənu ṯa alɽeṯe led̶a əllëɽəŋu ltəɽe. Egabeɽəd̶ia ṯa Rəmwa Bapa igëndr na Eləŋ Yesu Almasiya aləndənaice d̶əbuŋṯia d̶usita na d̶ëuṯaralo.
Đəṯurṯia Rəmwa d̶əd̶iŋəra nano
8 Ananoŋ, igaŋërṯia Rəmwa nano rəlëɽəñi Yesu Almasiyaga ŋen ŋanṯa ñaŋ pred̶, ŋen ŋanṯa led̶a lalo pred̶ lano eŋen ŋəd̶wonaṯa ed̶alo. 9 Igëbəṯia Rəmwa ŋəmëɽria igusila gəlëɽəñi ndə igəbërrəŋaid̶ia ŋen ŋəŋəra ŋ-Id̶ia gəlëɽəŋu. Rəmwa raləŋeṯo ṯa egaber igaijəbainia ṯa igalwaɽəṯia eŋen eŋalo ndə egəbekeɽəd̶ia. 10 Egabekeɽəd̶ia ṯa Rəmwa arəŋënṯi ŋen ṯa yifid̶i d̶ad̶ d̶ənəŋ d̶əñid̶i nḏurṯu alo, ṯa yerṯe liga ləŋəra ṯa endeṯa nano. 11 Ŋen ŋanṯa egwonaṯa kaiñ ṯa endənwane, ṯa aɽrraid̶r ŋen ed̶ənaica d̶-Usila Gətəɽe, ṯa aŋəndid̶i ñagwonḏəṯo. 12 Ŋen iŋi ŋafo ṯia, ṯa lëndr alaməd̶aid̶r ldəɽo liga ləgafərlda, ŋen ŋanṯa ñagerṯo d̶wonaṯa i-Rəmwa na egerṯo d̶wonaṯa i-Rəmwa.
13 Egwonaṯa ṯa ñaləŋeṯe ŋen lorldaiñ, ṯa ñoman ñwaiña igëɽu ŋen ṯa egeṯənde nano ṯa igid̶i yerṯe led̶a eñaŋ com ildi ləbëndia ŋen ŋə-Rəmwa, ŋen ŋarno egerṯo eled̶a ləṯënu ildi ləfo laijəba Rəmwa, orn iguɽəbəd̶ənu d̶əñid̶i məldin.
14 Egerṯo ëməcu ig-Alyunaniyin na eled̶a pred̶ ildi gerṯe laɽo Alyunaniyin Egerṯo ëməcu eled̶a ildi lələŋeṯo ŋen nəsi na lero lələŋeṯa ŋen nəsi. 15 Nṯia, egwonaṯa kaiñ ṯa igandërrəŋaicia ŋen ŋəŋəra ŋə-Rəmwa, ñaŋ com ñəŋgi ñagəfo alo yi-Rumiya.
Ŋen ŋəŋabəɽa ŋəŋen ŋəŋəra ŋ-Almasiya
16 Egero igəd̶əñia ŋen nano iŋi ŋəŋəra ŋ-Almasiya, ŋen ŋanṯa ŋen iŋi ŋaɽo ŋabəɽa ŋə-Rəmwa ṯa rënəŋu arëbəri led̶a pred̶ l-Alyawuḏ ananoŋ ildi lëndu ŋen ŋəlëɽəŋu na com led̶a pred̶ ildi gerṯe laɽo Alyawuḏ ildi lëndu ŋen. 17 Ŋen ŋanṯa eŋen iŋi ŋəŋəra Rəmwa robërrəŋaid̶ia ṯa rënəŋu rad̶urwaṯo eŋen na ṯa raɽwad̶aṯa rəbəd̶ia led̶a ṯa aləd̶urwaṯe eŋen ŋen ŋanṯa led̶a lëndu ŋen ŋəlëɽəŋu d̶eṯəm. Ŋen ŋarno ŋəwërd̶ənu ṯa, “Ed̶a gənəŋ igi gəd̶urwaṯo eŋen gaməṯia d̶wonaṯad̶a.”
Ŋen ŋeicia ŋəled̶a pred̶
18 Ŋen ŋanṯa d̶eiciano d̶ə-Rəmwa d̶ërrəŋeinu elo, d̶əgeiya led̶a pred̶ ildi ləgeiyo ŋen ŋəlëɽəŋu na ildi leicia, lënəŋulu ildi luɽəbəd̶ia ŋen ŋəd̶eṯəm ŋenŋa eŋen iŋi ŋəɽiano. 19 Ŋen ŋanṯa ŋen ŋërrəŋeid̶ənu iŋulu iŋi led̶a laɽwad̶aṯa laləŋeṯo eŋen ŋə-Rəmwa, ŋen ŋanṯa Rəmwa rënəŋu rërrəŋaicəlo ŋen iŋi. 20 Liga Rəmwa rid̶u alo, na d̶əñid̶i məldin led̶a laləŋeṯo ŋopia ŋen iŋi ŋə-Rəmwa iŋi lënəŋulu ləber ləɽwad̶aṯa ləseicia isiya. Lënəŋulu lafo laləŋeṯo ṯa rënəŋu rerṯo ŋabəɽa bəɽəbəte na ṯa rënəŋu raɽo Rəmwa ŋen ŋanṯa laŋge ildi rënəŋu rid̶əlo. Ŋen ŋafəṯia led̶a laber ləɽwad̶aṯa lërkəd̶eid̶ia ŋen aŋəlneini təŋ! 21 Ŋen ŋanṯa lafo laləŋeṯo Rəmwa, na lënəŋulu laber lənaica d̶amia na laber ləŋërṯia nano. Orn ŋəṯəɽa eŋen ŋared̶eto mənna eŋen ŋəpiano, na nara enen nunḏeinu ŋərəmiano. 22 Lënəŋulu laṯa ṯa laləŋeṯo ŋen nəsi, orn lënəŋulu laɽo led̶a ildi laijəba ŋen nəsi, 23 lënəŋulu laned̶o labuŋṯia Rəmwa irri rəber rid̶i arəməndëd̶əni kwai kwai, na ṯalabuŋtu laŋge ildi lid̶ənu larno led̶a ildi lid̶i alaiye na ndəfia na d̶wala na imwa yeicia.
24 Ŋen ŋafəṯia Rəmwa raŋgiṯəlo ṯa alid̶i ŋen ŋeicia ṯəɽom garno nara enen nəfo nwonaṯa. Lënəŋulu lid̶u ŋen ŋeicia kaiñ aŋənoyia esen. 25 Ŋen ŋanṯa lënəŋulu laməlëd̶u ŋen ŋəd̶eṯəm ŋə-Rəmwa ldəme ŋen ŋəŋəɽəwen. Lënəŋulu lananaico laŋge d̶amia ildi lid̶ənu ldəlabuŋṯi, na lero ləbəṯia ed̶a igi gid̶əlo ŋəmëɽria igi gabuŋənṯu bəɽəbəte, fəŋu Rəmwa! Amin.
26 Ŋen ŋafəṯia Rəmwa raŋgiṯəlo ṯa alid̶i ŋen iŋi ŋeicia ṯəɽom iŋi led̶a lwonaṯa. Liji elden əɽəlda laŋgiṯu ŋen ŋəd̶wonaṯa ŋopia ŋaŋəno esen ṯalid̶u ŋen ŋeicia. 27 Led̶a lərrwa lid̶u ṯia com. Lënəŋulu laned̶o ləɽaŋa lijila əɽəlda. Orn lënəŋulu laiɽaŋəd̶ia lərrwa. Lënəŋulu lëbəd̶ia ŋen ŋeicia ldəɽo larno d̶əpəɽa entam enen id̶i d̶əfo ŋen ŋanṯa ŋen iŋi ŋəfo mənna.
28 Na ŋen ŋanṯa lënəŋulu laned̶o ṯa laɽwata d̶eṯəm ṯa lafo laləŋeṯo Rəmwa, Rəmwa raŋgiṯəlo ṯa alerṯe ŋəṯəɽa ŋeicia, ṯa alid̶i ŋen iŋi ŋero ŋəŋəra ṯa lëbəd̶ia. 29 Lënəŋulu lëbəd̶ia kaiñ ŋen pred̶ ŋəɽiano, lënəŋulu leicia kaiñ, na lwonaṯa laŋge ləled̶a ɽrəto jaica jaica, na lerṯo nara ini nwonaṯa nanaica led̶a ŋen ŋubwa. Lënəŋulu lageiyaca led̶a eŋen kaiñ, na laɽiña led̶a na lunḏeinu d̶əgerdiad̶a ano na ŋad̶ənaŋa. Lënəŋulu laɽo ləɽəd̶ənia na laɽwata ŋaməɽa eŋen ŋəled̶a. 30 Lënəŋulu labwaid̶ia ŋen, na laned̶o Rəmwa, lad̶aməca led̶a eŋen. Lënəŋulu labərlda id̶inia, na lëminia bəɽan. Lënəŋulu lëbəd̶ia ŋen ŋeicia na laber lənna ŋen ŋeṯenanda na ŋələŋgenanda. 31 Lënəŋulu lero ləberṯia d̶ələŋeṯa ŋen nəsi, na laber ɽrəmoṯwa ŋen lərreid̶u orn lënəŋulu ldəgere. Lënəŋulu laber lwonaṯa led̶a, na laber laməd̶aṯa led̶a. 32 Lënəŋulu laləŋeṯo ŋen iŋi Rəmwa rəlwaɽo ŋəlaŋge ildi pred̶. Rəmwa raṯa ṯa, led̶a ildi ləbəd̶ia ŋen iŋi larəjad̶aṯo ṯa aləɽiñəni. Lënəŋulu laber ləŋgiṯia ŋen iŋi d̶urri ləbəd̶ia orn laŋəra nano eled̶a ildi ləbəd̶ia ṯia.
1 Ni Paulo, ruindu'ba Kristo Yesu ro ago lazo'ba se anjibe ago äzibe Lu si Lazokado ndaro opene resi.
2 Tao'ba Lazokado ro Lu 'bate ṛo kyeno nebii ndaro si, oso egyite Taegyi Alokado ya ronye. 3 Orivoya ta Ŋgwa ndaro, Opi amaro Yesu Kristo rota, a'do ndaro lidri rosi, äti nda te zelevo Dawidi rosi; 4 a'do ndaro alokado Lu rosi, aka'da nda te mbarapara be a'done Ŋgwa Lu ro ro nda eŋga si ni avo yasi. 5 Nda si Lu ozo kandrakado te märi a'done lazo'ba ro ta Kristo rota, tana a'ba lidri tu'dei cini ro robe taomane ago taorone. 6 Ta ono anjioko loci ami se Roma ya kpate kigye, se Lu zite a'done Yesu Kristo ro.
7 Ago ka'do inye ma taegyi ami se cini Roma ya se Lu kulube ago kuzibe a'done lidri modo ndaro ro ono ri.
Ka'do inye Lu Täpi amaro ago Opi Yesu Kristo kozo yauni ämiri ndi taliatokpe be.
Mätu Aro'boya Ozo ro
8 Käti ono, maye aro'boya Lu maro ri Yesu Kristo si ta ami cini rota, tana taoma amiro a te tana iti 'bädri cini yasi. 9 Lu ni tazevoedre'ba maro anjioko tase mabe atana orivoya endaro, Lu se mabe ruindu rigye ya cini maro si ugu Lazokado ta Ŋgwa ndaro rota opesi ono. Lu nite anjioko mayi ta amiro ndi. 10 Tu cini si ma mätu. Ma taeji tana Lu ole kado ndaro si äduro oko ko'ba ka'do robe rritiako märi ukyine amire yau ro. 11 Tana male ṛo ya cini si ami ondrene, tana mala'do äṛu a'do tori voro ro robe ami yibe ami tombaza.
12 Tase malebe atane ni no anjioko ami riti ndi mabe apa robe saa alo si, ami opane taoma maro si ago ma opane taoma amiro si.
13 Ädrupii maro, beṛo ämiri tana oyine, anjioko tuna amba maratate ami täkyine, oko ondoalo ŋga azaka laga ma tezo oyevoya inye. Male kpa 'di azaka ri a'done drieta be ami lakosi, oso ma'dobe sina Atrai azaka lako ronye. 14 Tana ma kama be lidri cini ri, 'di Giriki ro ri ago 'dise ko Giriki ro ri, 'di embaemba ro ndi embaako'ba be ri. 15 Ka'do inye, ma orivoya ṛo nja Lazokado opene kpa ami se nyàbe ori Roma ya ri.
Mbara Lazokado ro
16 Tana ma ṛo cu taoma be ta lazokado roya, anya orivoya mbara Lu ro yi ànya se cini kabe taoma opaza, käti ono Yudai ri, ago kpa Atrai ri. 17 Tana lazokado kani tase Lu kabe 'dio'ba taŋgye'ba ro andivo ndaro be lofona: orivoya taoma si ṛoni etovoya le ondena ya. Oso taegyi kabe ata ronye ekye: “'Dise a'bate taŋgye'ba ro Lu be taoma si orina ndi.”
Taenji 'Dicini ro
18 Kyila Lu ro aka'date ni vo'buyakuru yasi takozi cini ndi taundi lidri robe lomvo se taundi nai kani taŋgye laga uniako ono. 19 Lu ka ànya eza tana tase ànyari unine ta Lu rota ṛo orivoya ŋbelero, tana Lu andivona 'bate ŋbelero. 20 Ṛoni Lu ko'ba 'bädri be si, beti ondreako ndaro, riti mbara äduako ndaro ndi a'do ndaro Lu ro robe, andrete ŋbelero, ànya usuyitavona te ŋgase Lu ko'babe si. Ka'do inye lidri kai te kalaogavo ako. 21 Ànya niyi Lu te, oko ànya ozoyi taoro se ndaro ozone ndäri kote, ànya yeyi aro'boya kpa ko ndäri. Oko tavousu ànyaro a'dote kpeye ta awi ro, ago tauni drî ànyaro ro a'dote awi twi ŋgätini be. 22 Ànya kayi ata ekye ànya orivoya tauni'bai, oko ànya orivoya amama yi; 23 Ugu Lu oŋgwaako mätune ayani, ànya kayi ŋgase edete betinai lidri ronye oŋgwaoŋgwaro kode arii kode koronyai kode ŋga tegategaŋwà ronye mätuna ayani.
24 Ago ta'doro Lu ozo lidri se kai te ŋgase ya andivo ànyaro ro kolebe oyene ayani oyene, ago ànya kayi ŋgase undiro loyena ayani ànya voya. 25 Ànya tweyi taŋgye Lu ro drî na gwo ta kowe rosi, ŋgase Lu ko'babe ànya kayi mätu ndi ruindu be oye rigye ayani vo O'ba'ba andivo roya, nda se a'done ni räṛuräṛuro äduako ono! Amen.
26 Ta nonye ono oye si, Lu e'be ànya te ŋgaleme driupiro ruezaro ri, ca 'ditoko enji a'do taloye ànyaro rote taloye se beṛo ko oyene si. 27 Mànoago kpa inye e'beyi taloye 'ditoko be gwo goyi loyeyi ta ṛo ànya voya. Mànoago ka tase driupiro oyena ànya voya ago tana ro ànya eziyi rueza se sindi ànyari usune ta takozi ànyaro loyero te andivo ànyari dri. 28 Tana lidri kai gayizo tauni se endaro ta Lu rota urune drî ànyaro ya, nda e'be ànya te ruenjine tauni drî ànyaro roya, tana ànya koyeyi ŋgase si ko ànyari oyene robe. 29 Tana ya ànyaro twi takozi, taundi, yagäru ndi ta ronyi loyero ànya voya be, ànya orivoya twi yaoko be, ago 'ditufu, kyila oye, ŋgaodo ndi yagyorogyoro robe. Ànya kayi ugu kyere oye 30 ago kayi ugu takozi ndi taundi be ata azi lomvo, ya ànyaro osoro Lu lomvo, yaträkälä be, driuŋgyi ndi mäwu be; ànya kayi liti amba azaka taundi uṛina, ànya royi uti'bai ànyaro ko; 31 ànya teinye tavouniako, ànya ätiyi tao'bai ànyaro ko, ànya ka'dayi takado ndi yauni be kote azii ri. 32 Ànya niyi ndi ota Lu ro kata ekye, lidri se kabe ori liti ono voro ojo odra be. Caoko, gialo ànya kayi ugu ŋga segi kwoi oyena, oko ànya ruyidri kpa azii se kabe ànya loye be.