Goliyata Mawo Yisaraele'bai te
1 Felesete'bai otoyikala kyila'bai ànyaro rote kyila oyene; ago otoyikalate Soko ya; se orivoya Yuda ya ana. Ànya otoyi gawa te Efesedamima ya lakole Soko ro ndi Azeka be ya. 2 Saulo ndi Yisaraele'bai be otoyikalate, ago otoyi gawa te Vodelero Ela roya, ànya rayi iyi te ago zayimite Felesete'bai driro. 3 Felesete'bai edreyite luutu aza dri lama telesi ya ago Yisaraele'bai edre kpate luutu kinjo dri lama telesi ya oko vodelero orivoya lakole ànyaro ya.
4 Ago mano mbäräkä aza efote ni gawa Felesete'bai ro yasi ävuruna Goliyata, ni Gata yasi, omba ndaro orivoya oso kpikpi njidriesu ronye. 5 Nda so tagyia atala ro te nda dri, ago nda so boŋgo kyila oyero atala ro, se läŋgyi boŋgo na ro orivoya sekele kutu nji (5,000). 6 Ago nda orivoya tonyo atala robe miṛi ndaro drisi, ago cikinyi ndaro orivoya atala ro se orivoya depere ndaro dri. 7 Ago mäŋgu äzuce ndaro ro orivoya oso loro kodo o'bi'baro ro ronye, ago läŋgyi äzu drî ndaro ro orivoya sekele logo ro kama njidrialo (600). Ago kyila'ba ŋga rugagaro ndaro uŋgyiro 'dete nda mile. 8 Goliyata edrete ago trete dri'bai kyila ro Yisaraele ro dri ekye: “Nyèfo gi'de kyila oyene etaya? Inye'do ma ṛo ko Felesete'ba yi, ago inye'do ami ṛo ko ruindu'bai Saulo ro owo ya? Mìnji mano andivo amiro ro, ago mì'ba nda kikyi kyila oye mabe. 9 Ondro ka'do koye kyila te mabe ago kope ma te ṛe, ago kufu ma te, 'dooko mà'dona ndi ruindu'bai ro ämiri; oko ondro mape nda te ṛe ago mäfu nda te, 'dooko nyà'dona ndi ruindu'bai ro ämäri ago nyìnduruna ndi ämäri.” 10 Ago Felesete'ba ana atate ekye: “Ma ogbo kyila'bai Yisaraele robe kitu ono si, nyòzo mano aza märi maye kyila robe sina.” 11 Ondro Saulo ndi Yisaraele'bai cini be keriyi ata se Felesete'ba ro kwoi te oko, ànya a'dote lä'bilä'biro ago turituriro amba.
Dawidi Gawa Saulo roya
12 Dawidi orivoya ŋgwa Eperata aza ro ävuruna Yisai, se orivoya ni Beteleme se Yuda ya ana yasi. Yisai orivoya ŋgwàagoro be njidriena ago tu Saulo rosi 'dooko Yisai te agoambago ro. 13 Ŋgwàagoro nätu Yisai ro se 'desi ro iyi oyiyite Saulo be kyila ya. Ŋgwàagoro nätu ndaro se koyiyibe kyila ya ni: ŋgwa kayoŋwa Eliaba, ago ṛirina ni Abinadaba, ago ninana ni Sama. 14 Dawidi ni ŋgwa se täduŋwa ro owo, ago ŋgwàagoro se nätu 'desiro kwoi soyite Saulo vo, 15 oko Dawidi ka aba lakole yasi, ni Saulo resi oyine timele täpi ndaro ro vona ondrene Beteleme ya ondoalo.
16 Ago u'duna 'butesu Goliyata ka efo kyenoŋbo cini si ago tandrole cini si mbara ndaro ka'dane.
17 'Dooko Yisai atate Dawidi ŋgwa ndaro ri ekye: “Miru koma inya lusilusiro ndi ambata 'butealo kwoi yibe ago nyulumu ànya ndrindri ädrupii miro ri gawa ya. 18 Ago miru muruṛu leyi ro 'butealo ono kpa otaozo'ba kyila'bai ro ri. Mindre ädrupii miro kode ànya gindi orivoya kado, ago nyezi ŋga aza ni anya resi ka'daza anjioko mindre ànya te ago ànya orivoya kado ro. 19 'Bädri'ba Saulo, ago ädrupii miro ndi Yisaraele'bai cini be, orivoya Vodelero Ela roya, kyila oyevoya Felesete'bai be.”
20 Ndi Dawidi ŋgate kyenoŋboci, ago e'be 'diaza te vo timele ro ondrene, nda ru ŋgaonya iyi te, ago oyite, oso Yisai kota nda be ronye. Ago nda esate vose oto gawa be kigye ya 'dooko kyila'bai Yisaraele ro kate ugu oyi vo iro yasi kyila ya, kayi ugu otre kyila ro otrena. 21 Ago Yisaraele'bai ndi Felesete'bai be ishwete miyamiya kyila ya, kyila'bai efote kyila'baazii mi. 22 Dawidi e'be ŋgaonya iyi te lakazà voondre'ba re, ago mute vo kyila roya, oyite ago ye mede te ädrupii ndaro ri. 23 Ondro nda kadri ata ànya be oko, nda ndre mano mbäräkä se ävuruna Goliyata, Felesete'ba ro ni Gata yasi ana te, nda efote mileya ni kyila'bai Felesete'bai ro lakosi ago ata tate oso käti ronye. Ago Dawidi eri ta ndaro te.
24 Ondro Yisaraele'bai cini kondreyi Goliyata te oko, ànya muyite ni ndäri ago a'doyite turi ro amba. 25 Ago Yisaraele'bai atayite iyivoya ekye: “Inye'do mìndre mano gi kabe ikyi ono te ya? Endaro nda kikyi ogbone Yisaraele'bai be. Ago Mano se aza kabe nda ufu, 'bädri'ba ozona ŋga amba ndäri päläti ro, ago ozona ŋguti anyaro 'da ndäri, ago o'bana katidri täpi ndaro ro a'done dritai ro ni parata driutwe ro ozo voya Yisaraele ya.”
26 Ndi Dawidi eji lidri se loto ndare ana te ekye: “Mano se kabe Felesete'ba se kabe voondre ndra Yisaraele'bai drisi ono ufu ayena e'di ndäri ya? Felesete'ba se oloako ŋbiṛiro, se kabe ogbo kyila'bai Lu lidriidriro robe ono a'di owo ya?” 27 Ago ànya zatadri ndaro te ta alo se ono si ekye: “Mano se kabe nda ufu ayena tase gi atabe ana ndi ndäri.”
28 Ondro Eliaba ädrupi 'desiŋwa ndaro keri nda te ta atavoya lidri ri oko, nda a'dote kyilaro Dawidi be ago atate ekye: “Nyikyite noŋwa e'di oye ya? Ago nye'be timele se fere kai te vocowa ya a'di be ya? Mäni tase milebe oyene te, ndi ta gi kozi mibe sina miya 'do be; nyikyi noŋwa kyila oye ondrene.”
29 Ago Dawidi atate ekye: “Maye e'diyi yau ya? Inye'do meji ko toto ta yi ya?” 30 Ndi nda nayite ni anya resi oyite mano aza re, ago nda eji kpa ta alo ayani, ago lidri zatadri ndaro te kpa oso se käti ana ronye.
31 Ondro ata se Dawidi katabe ana erite oko, iti tana te Saulo ri; ago Saulo zo lazo te nda ta. 32 Ago Dawidi atate Saulo ri ekye: “'Desi Mi'ba mano aza ka'do ko ya kyebekyebe be. Ma ruindu'ba miro moyina ndi kyila oyene Felesete'ba ono be.”
33 Ago Saulo atate Dawidi ri ekye: “Mi mbaraako oyine Felesete'ba ono dri kyila oyene nda be; tana mi toto dri manoto'di yi, oko nda a'dote ṛo mano kyila oyero ṛoni omba to'di ndaro si.”
34 Oko Dawidi atate Saulo ri ekye: “Ma ruindu'ba miro ono ma orivoya lekye'ba timele täpi maro ro; ondro ibi kode mänyisile kikyi kuŋgyi timele alodi teni gboko lakosi, 35 masote voigye ago mäfu nda te ago mapate ni nda kala si. Ago ondro koŋgate mädri, märu nda te käŋbä yasi ago mäfu nda te. 36 Ruindu'ba miro fu ibii ndi mänyisilei be te riti, Felesete'ba se oloako ŋbiṛiro ono a'dona kpa oso ànya ronye, tana nda ogbote kyila'bai Lu lidriidriro robe.” 37 Ndi Dawidi atate ekye: “OPI se kopa mabe ni konyi ibi ro yasi ago ni konyi mänyisile ro yasi ono, opana ma 'da ni drì Felesete'ba se ono ro yasi.”
Ago Saulo atate Dawidi ri ekye: “Nyoyi, ago OPI ka'do ndi tro mibe!” 38 'Dooko Saulo so boŋgo ndaro kyila oyero te Dawidi lomvo; nda so tagyia atala rote drî Dawidi ro ya, ago so dhudhu logo rote nda lomvo. 39 Ago Dawidi yi bando Saulo ro te lakazà kyila oyero ndaro dri, ago nda ojote oyine oko ni kote abane tana nda ni tana ko. Ago Dawidi atate Saulo ri ekye: “Mänina ko kyila oyene ŋga kwoi si, tana mäni tana ko.” Ago nda tri ànya te vuru. 40 'Dooko nda ru dambaṛa ndaro timele usi ro te drì ndaro ya, ago tope kuniŋwà lelero nji teni goloŋwa ana yasi, ago 'ba ànya te gbolo ndaro ya ago ru iba ŋgaovoro ndaro te nda rigye, ago nda ishwete loto Goliyata re.
Dawidi Fu Goliyata te
41 Goliyata ezi ikyite ago ishwete loto Dawidi re, ŋga rugagaro ndaro uŋgyi'bana be nda mile. 42 Ondro nda kondre Dawidi teni drî ya le vuru oko, nda mawo anya te; tana anya toto mano to'diŋwa yi, ŋgagaŋwa ro, liŋgyiekye. 43 'Dooko Goliyata atate Dawidi ri ekye: “Inye'do ma kokye yi, miri ikyine mädri dofo siya?” Ago nda tri Dawidi te ävuru lui anyaro rosi. 44 Nda atate Dawidi ri ekye: “Nyikyi mädri, ago mozona iza miro arii ri ndi koronyai vocowaro be.”
45 'Dooko Dawidi atate Goliyata ri ekye: “Nyikyi mädri bando be, äzu be ndi cikinyi be; oko mikyi midri ävuru OPI Mbaraekye roya, Lu kyila'bai Yisaraele ro ro, se nyogbo be sina ono. 46 Kitu ono si ono OPI ozona mi 'da drì maro ya, ago mäfuna mi 'da, ago mätäṛina drî miro 'da ätu. Ago mozona avo kyila'bai Felesete'bai ro 'da arii ndi koronyai vocowa ro be ri onyane. Ago vo 'bädri cini ro unina ndi anjioko Lu orivoya Yisaraele ya, 47 ago 'di gi cini kombikalabe noŋwa ono kuniyi robe anjioko OPI ka ko 'di opa bando kode äzu si. Tana kyila orivoya ni OPI ro ago nda ozona ami 'da drì amaro ya.”
48 Ondro Goliyata keto ishwete loto Dawidi re oko, Dawidi mute ndrindri vo kyila roya kyila oyene nda be. 49 Ago Dawidi so drì ndaro te gbolo ya ago ewe kuni te, 'bate iba ya, ago vo Goliyata te sina militi ya. Ago kuni cite militi Goliyata ro ya, ago nda 'dete vuru militi si.
50 Ndi Dawidi pe Goliyata te ṛe kuni ndi iba be si, ago ga nda te, ago fu nda te. Dawidi teinye bando ako drì ndaro ya. 51 'Dooko Dawidi mute edrete anya dri, ago eŋgye bando Goliyata ro teni foro yasi, ago fu nda te ago täṛi drî ndaro te ätu sina.
Ondro Felesete'bai kondreyite mano mbäräkä ànyaro drate oko, ànya muyite. 52 Ago lidri Yisaraele ro ndi Yuda robe ŋgate amo be ago sote Felesete'bai vo sagwo le Gata ya ago le dereŋwa Ekerona roya. Ago Felesete'bai se otoga be lo'dete liti yasi, etoni Sararaima ya sagwo le Gata ya ndi Ekerona be. 53 Ondro Yisaraele'bai kegoyite kovole ni Felesete'bai onja voya si oko, ànya topayi ŋgase gawa ànyaro ya te. 54 Ago Dawidi ru drî Goliyata rote ago ezite Yerusalema ya; oko 'ba lakazà kyila ro Goliyata ro te zo boŋgo ro ndaro ya.
Ezi Dawidi te Saulo re
55 Ondro Saulo kondre Dawidi te oyivoya kyila oyene Goliyata be oko, nda atate Abinera otaozo'ba kyila'bai ndaro ro ri ekye: “Abinera, agoanji ana ŋgwa a'di roya?”
Ago Abinera atate ekye: “'Desi 'bädri'ba, ma ruäṛu, mäni nda ko.”
56 Ago 'bädri'ba Saulo atate ekye: “Nyoyi nyeji tana kode ŋgagaŋwa 'do a'diro.” 57 Ondro Dawidi kegote ni Goliyata ufuvoya si oko, Abinera ru nda te, ago ezi nda te Saulo kandra drî Goliyata robe drigba drì ndaro ya. 58 Ago Saulo atate ndäri ekye: “Agoanji ono, mi ŋgwa a'di roya?”
Ago Dawidi zatadrite ekye: “Ma orivoya ŋgwa ruindu'ba miro Yisai se orivoya ni Beteleme yasi 'do ro owo.”